ČET 13/4/17

Prosto popoldne, nestrukturiran čas; čas, ko lahko za kratko uidem na kavč pod deko in se naslednji hip odzovem povabilu na sprehod. Ko se spet zavem, da je zadovoljstvo, če se dobro počutim.

Slika je s sprehoda, na križiču Lujzove ulice in ceste do osnovne šole.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TOR 13/6/17

TOR 23/5/17

TOR 2/5/17