SOB 26/8/17

Na sliki Džündža, ki mi je delala družbo, ko sem demontiral omaro. Pred tem sem se tak fajn in dolgo naspal, da sem se namesto v kopalnico namenil do zamrzovalnika po veganski sladoled. Rabil sem dozo energije direkt v usta. Pa bi lahko vstal že prej, ko sem ob šestih zjutraj iz boksa na prosto spustil Nolo, a me je prebujajoče jutro povabilo nazaj v posteljo. Tako lepo mirno je bilo in pogled skozi okno je ponujal svetlobo vzhajajočega sonca. Enostavno moral sem nazaj spat. Pa po dobrem kosilu sem zaleknil na kavču. Spanje je podcenjeno, majkemi!

Komentarji