SRE 6/9/17

Dolga sreda, pa še polna luna. Energijo je izsesalo iz posode mojega telesa. V lokal, kjer včasih odjemava kosilo, sem prišel steklenega pogleda in prazen. To je stanje, zaradi katerega se vprašaš, česa je to vredno, ker vsakič znova te izprazni. Kaj počenjam narobe, da prihajam takšen iz službe? Je to posledica moje subjektivne šibkosti, slabosti ali objektivne preobremenjenost na delu? Le kaj me žene, da se zjutraj spet postavim na noge in začnem znova, z zavedanjem, da bom pod psihičnim pritiskom že prvo minuto po prihodu na svoje delo? Morda zato tečem, morda zato delam na področju socialnega dela, ker te izčrpa, pa se še zmeran podajam na maratone in še več, čeprav vem, kaj me čaka in da je vedno krvavo (psihično). Na sliki pa novo veselje doma, smuti za zajtrk in večerjo iz sadja in veganskega beljakovinskega praška.

Komentarji