PON 25/6/18

Na sliki Zevs (Gederovci), morda zadnjič. Zadnje tace ne sledijo več povsem telesu. Morda celo, da smo ga videli zadnjič, na današnji večer na obisku pri babici in dedku. Novega pa so pripeljali pri sosedovih v Tropovcih. Mali J. me je vabil, naj vstopim na dvorišče, ker Luna (mala zlata prinašalka) mi ne bo nič naredila.

Zjutraj sem si v postelji prenastavljal budilko in vstal šele ob sedmih. Tako lepo in silovito je ob moji ranejši uri deževalo, da je bilo potegniti spanec ob odprtem oknu simfonija prve klase. Če sem se še včeraj spogledoval s kakšnimi 22 km za danes, sem se v dežju namenil na 7 km in še te komaj dokončal, z bolečinami v desni ritnici. Vsak korak čutim bolečino.

Ker je praznik, je bil v mojih ravnanjih prazničen. Nisem bil v nobeno korist. Spal in poležaval sem. Lahko bi kaj pametnega storil, pa sem bil zgolj v fitnesu (hrbet, triceps). Upam, da splošen upad energije ni posledica izčrpavanja v službi. Doma moram bolje funkcionirati, saj v službo hodimo, da lahko živimo in si ustvarjamo svoj dom, svoje življenje. 

Komentarji