NED 16/9/18

Najslabši vikend mojega življenja, dobro da je mimo. Da bi danes presekal žalost in brezup, sem se po kosilu podal na 3-urni sprehod k reki Muri, h kateri se zatekam, ko mi je hudo. Nisem zdržal, da se ne bi podal na pot. Iskal sem kraj, kjer se bom lahko usedel in kjer me ne bo nihče srečal. Hodil sem počasi, zelo počasi, s spuščenimi rameni. Ko sem našel kotiček, sem skoraj eno uro samo sedel in zrl v vodo ter naokrog. A zrl sem vase. Domov grede sem 15 min zelo počasi tudi tekel (2 km).  Reka Mura, hvala ti, ker me vračaš nazaj v življenje. Bilo pa je tako toplo, da sem si nazajgrede slekel majico ter si jo v toplem vetriču posušil med hojo.

Komentarji